was successfully added to your cart.

Kaj ljudje menijo, da fotografi delamo

… in kaj v resnici počnemo

 

Ta zapis je narejen za vse fotografe, ki želijo delati kakovostno. Za vse, ki se želijo nenehno učiti in napredovati, čeprav investicija na koncu morda ne bo poplačana. A se trudijo, ker želijo delati dobro in ker jih k temu žene žilica po ustvarjanju.

Nočem, da se ta članek bere kot članek o «ubogih fotografih«. Ker to nismo, precej srečni smo, da v življenju počnemo nekaj lepega in ob tem uživamo. Fotografiramo. Razen kadar ne. Približno 90 % našega delovnega časa moramo namreč početi še cel kup drugih stvari.

poklic fotograf

Od začetka …

V resnici še nisem slišala za fotografa, ki ne bi imel rad svojega dela. V risanju trenutkov v podobo, ujeto v večnost, je nekaj čarobnega. Če to znaš početi, po možnosti tako dobro, da si tvoje usluge začnejo želeti tudi drugi, lahko s tem začneš služiti denar. Če si res dober, morda od tega celo živeti. In že kmalu zatem obogatiš in živiš srečno življenje milijonarja do konca svojih dni.

In potem se zbudiš. In ugotoviš, da se delo šele začne.

Dobro jutro! Fotografija je študij, ki se nikoli ne konča. Več, kot veš, bolj se zavedaš, da obstaja ogromno stvari, ki jih še ne veš. Če želiš rasti, tako na profesionalnem in hkrati tudi osebnem področju, moraš nenehno iskati nova znanja, se izobraževati, povezovati, deliti izkušnje in rasti.

Fotografi, ki s svojim delom uresničujejo tudi sebe, veliko večino svojega delovnika počnejo prav to. Nikoli niso popolnoma zadovoljni s tem, kar so že naredili in iščejo priložnosti za nove izboljšave. Čeprav so že prehodili dolgo pot, gredo še dlje. V podrobnosti, ki jih vidi samo oko, ki se je dolgo časa urilo in ki jih laik gotovo več ne opazi. So pa te malenkosti tiste, zaradi katerih – tudi če o fotografiji ne veš veliko – v množici fotografij opaziš eno, ki se ti zdi tako lepa, da je kar čarobna.

Malo denarja, malo muzike

Se kaj spoznate na ekonomijo in kako se določajo cene izdelkov? Pomemben dejavnik so stroški, ki nastanejo pri izdelavi (v našem primeru so to stroški izobraževanja in čas, ki ga porabimo za izvedbo fotografiranja in obdelavo fotografij). Kdor v to vloži malo, lahko postavi nižjo ceno. Kdor v to vloži veliko, bo, če se ima rad, ceno postavil višje.

Cena se oblikuje tudi na trgu, nanjo vplivajo konkurenčne ponudbe. Ker lahko nekateri računajo malo, saj ne stremijo h kakovosti, ampak le k čim manjšim stroškom in večji prodaji, s tem znižujejo možnost poštenega zaslužka tistim, ki želijo delati dobro.

Verjetno že veste, kam pes taco moli. Morda je tako tudi v vaši branži. Imate radi tistega, ki dela manj kakovostno kot vi, služi pa enako ali celo bolje? Se morda »znajde«? Ja, res je, živimo v zafuranem kapitalističnem svetu, kjer najlažje uspevamo tako, da legalno krademu drug drugemu.

Ampak, bodimo raje ljudje, to je edino, kar nas lahko še reši!

 

Kaj torej počnemo 90 % našega delovnika (in pogosto tudi medtem, ko smo z najbližjimi)?

Biti fotograf ni samo umetnost, je tudi posel. V katerem moraš znati kar najbolje prodati svoje storitve. Zato je fotografiranje samo vrh ledene gore dela, ki pod gladino zvesto čaka, da ga bo nekdo opravil.

Naš delovni dan (če bi vsa ta opravila ob ostalih obveznosti res lahko danza dnem opravil v enem dnevu) bi izgledal takole:

 

Iskanje in nakup rekvizitov: 1 ura

Priprava studia na fotografiranje : 1 ure

Kreativna priprava na fotografiranje: ½ ure

Fotografiranje dojenčka: 3 ure

Nalaganje fotografij na računalnik: 1/2 ure

Reševanje tehničnih težav na računalniku: 1/4 ure

Pregled fotografij in ožji izbor: 1 ura

Komunikacija s stranko: 1/2 ure

Obdelava fotografij: 1/4 ure/fotografijo (x 15)

Pošiljanje digitalnih fotografij in komunikacija s stranko: ½ ure

Izdelava fotografij in odpošiljanje paketov: 1 ura

Skupaj:  12 ur

In ne, za vami v tem dnevu zelo verjetno nimam nobenega termina več. 🙂